CKTIS / CSS
`local()` in `format()` v opisniku `src` pravila `@font-face`
Razvrsti vire pisave v `src` in loči iskanje nameščene različice z `local()` od namiga o pričakovani obliki zapisa vira, ki ga poda `format()`.
Različica: Current CSS specifications; browser support varies by feature
Sintaksa
Common @font-face form with a local source and a URL fallback:
@font-face {
font-family: "Example Family";
src: local("Example Regular"), url("example.woff2") format("woff2");
}
src grammar:
<font-src-list> = <font-src>#
<font-src> = <url> [ format(<font-format>) ]? [ tech(<font-tech>#) ]? | local(<font-family-name>)
`#` means one or more comma-separated items; `?` marks an optional part. The formal name `<font-family-name>` in `local()` does not change the lookup: it identifies an individual face, not a whole family.@font-face omogoči, da dokument uporabi posamezno različico pisave. Pravilo zahteva dva opisnika: font-family določi ime, ki ga uporabiš v lastnosti font-family elementa, src pa našteje vire podatkov o pisavi. Ko brskalnik potrebuje različico, preizkusi z vejicami ločene vire od leve proti desni in uporabi prvega, ki ga lahko aktivira.
local() poišče določeno nameščeno različico, ne celotne družine pisav. Pri pisavah OpenType in TrueType uporabi polno ime različice ali njeno ime PostScript. Obe imeni lahko navedeš v ločenih vnosih local(), saj je ujemanje odvisno od platforme in pisave. Brskalniki lahko omejijo dostop do lokalnih pisav, da otežijo prepoznavanje naprav po digitalnem prstnem odtisu.
url() kaže na vir pisave. Neobvezni namig format() je v istem vnosu za url(), nikoli za local(). Na primer, format("woff2") napove zapis WOFF2, zato lahko brskalnik preskoči prenos vira, če tega zapisa ne podpira. Namig datoteke ne pretvori in ne zagotavlja veljavnosti podatkov.
Če lokalne različice ni ali podatkov iz vira ni mogoče uporabiti, brskalnik poskusi z naslednjim virom. Če ne deluje nobeden, se besedilo lahko prikaže z naslednjo družino v lastnosti font-family, kot je sans-serif. To je drugačen nadomestni mehanizem od seznama src. Nekateri brskalniki lahko zavrnejo celoten opisnik src, če ima kateri vnos neveljavno skladnjo CSS.
Primeri
<!doctype html>
<html lang="en">
<head>
<meta charset="utf-8">
<title>Font source demo</title>
<style>
@font-face {
font-family: "CKTIS Demo";
src: local("Arial"),
local("ArialMT"),
url("data:font/woff2;base64,AA==") format("woff2");
}
body {
font-family: "CKTIS Demo", sans-serif;
}
</style>
</head>
<body>Font source demo</body>
</html>Rezultat
The page displays “Font source demo”. If the browser can use a matching local Arial face, it renders the text with that face. Otherwise it uses the browser’s sans-serif fallback: the embedded data are deliberately not a valid WOFF2 font. The exact appearance depends on the browser and system.
Zunanja datoteka s pisavo ni potrebna. Odstrani oba vnosa `local()` in vejici za njima, da vsiliš uporabo `sans-serif`. URL `data:` namenoma vsebuje neveljavne podatke WOFF2.
Povezane lekcije
- CSS · Lekcija 11 · Srednja · Različica: 2