CKTIS / C++
Strukturirana vezava rezultata `std::map::insert` (od C++17)
Z `auto [it, inserted]` poimenuješ iterator in zastavico, ki ju `std::map::insert` vrne pri vstavljanju ene vrednosti brez namiga o položaju.
Različica: ISO C++23; implementation support may vary
Sintaksa
auto [it, inserted] = m.insert(value); // C++17 and later; m is a std::map and value is a single elementOd C++17 deklaracija auto [it, inserted] = m.insert(value); poimenuje obe komponenti vrnjenega para. V oglatih oklepajih so identifikatorji, ne tipi: dobesedni zapis auto [iterator, bool] povzroči napako pri prevajanju, ker je bool ključna beseda. Za ta par sta potrebni natanko dve imeni v navedenem vrstnem redu.
auto se nanaša na skriti objekt para, ne na dve neodvisni deklaraciji. std::pair uporablja vmesnik, podoben n-terici: it označuje prvo komponento (first), inserted pa drugo (second). Če par result že obstaja, ga auto [it, inserted] = result; kopira, medtem ko auto& [it, inserted] = result; imeni veže na njegovi komponenti. auto& ne moreš uporabiti neposredno z rezultatom insert, ki se vrne po vrednosti.
Preobremenitev std::map::insert za eno vrednost brez namiga o položaju vrne std::pair<iterator, bool>. Če se klic konča normalno, je inserted enak true, če je bil element dodan, oziroma false, če je mapa glede na primerjalnik že vsebovala enakovreden ključ. V obeh primerih it kaže na ustrezni element, it->second pa prebere njegovo shranjeno vrednost. Podvojeni ključ te vrednosti ne prepiše. false ne sporoča izjeme.
Vse preobremenitve ne vrnejo para: vstavljanje vrednosti z namigom o položaju vrne samo iterator, vstavljanje obsega vrne void, vstavljanje ročice vozlišča brez namiga pa vrne insert_return_type. Iterator ne podaljša življenjske dobe mape ali elementa. Nadaljnja vstavljanja v std::map ga ne razveljavijo, vendar ga ne uporabljaj po izbrisu elementa, na katerega kaže, ali po uničenju mape.
Primeri
#include <iostream>
#include <map>
int main() {
std::map<int, int> m;
const int values[] = {10, 20};
for (int value : values) {
auto [it, inserted] = m.insert(std::map<int, int>::value_type{7, value});
std::cout << std::boolalpha << inserted << ' ' << it->second << '\n';
}
}
Rezultat
true 10 false 10
Prvi poskus shrani `10` pod ključem `7`. Drugi uporabi isti ključ in sporoči `false`; `it->second` ostane `10`, ne `20`.
Povezane lekcije
- C++ · Lekcija 26 · Srednja · Različica: 2