CKTIS / C++
std::end: iterator za koncem obsega
std::end vrne iterator past-the-end vsebnika ali kazalec za vgrajenim poljem.
Različica: C++23
Sintaksa
template<class C>
constexpr auto end(C& c) -> decltype(c.end());
template<class T, std::size_t N>
constexpr T* end(T (&array)[N]) noexcept;std::end(c) iz <iterator> pokliče c.end() in ohrani natančen vrnjeni tip, vendar C++23 za to preobremenitev ne zahteva noexcept. Za vgrajeno polje T array[N] ločena preobremenitev vrne array + N in je noexcept.
Vrnjeni položaj je izključna desna meja [begin, end) in ga ni dovoljeno dereferencirati. Pri praznem obsegu je enak začetku. Veljavnost in razveljavitev sledita izvornemu objektu; iterator, ki preživi vsebnik, je viseč.
Kvalificirani std::end(x) podpira tipe s članom end() in vgrajena polja. V generični kodi using std::end; end(x); omogoči, da ADL najde tudi lastno prosto preobremenitev. Ne zamenjuj ga z std::ranges::end, ki ima ločena pravila za obsege in sentinele.
Primeri
#include <iostream>
#include <iterator>
int main() {
int values[]{4, 7, 9};
const auto last = std::end(values);
std::cout << (last - std::begin(values)) << ' ' << *(last - 1) << '\n';
}
Rezultat
3 9
std::end → 3 9