Baza znanjaIzpitno središče
SLSlovenščina
Izberi jezik13

CKTIS / C

stdin — standardni vhodni tok

`stdin` iz `<stdio.h>` kaže na standardni vhodni tok. Posredujte ga vhodnim funkcijam; predhodno ga ni treba odpreti.

Različica: C23; repository compiler flag, production runtime not attested

Sintaksa

#include <stdio.h>
stdin

stdin je makro iz <stdio.h>, ki se razširi v izraz tipa FILE *. V gostovanem okolju kaže na standardni besedilni vhodni tok, odprt ob zagonu programa. Ne pomeni izključno tipkovnice.

Primer prebere del vrstice. fgets ohrani prebrani znak za novo vrstico in doda ničelni znak; medpomnilnik lahko vsebuje največ 31 prebranih znakov. Preostanek daljše vrstice ostane v toku.

fgets vrne NULL ob napaki pri branju ali če doseže konec datoteke, ne da bi prebrala kak znak. ferror(stdin) preveri, ali je indikator napake toka nastavljen, ne pa, ali je zadnji klic fgets spodletel zaradi napake pri branju. Če je indikator po prejšnji napaki ostal nastavljen, lahko ferror(stdin) vrne neničelno vrednost tudi potem, ko poznejši klic fgets ob koncu datoteke vrne NULL. V tem primeru preverjanje loči oba izida, ker je klic fgets prva operacija na stdin. Za zavrženje vhoda ne uporabljajte fflush(stdin): standard C te uporabe ne določa.

Primeri

#include <stdio.h>
#include <stdlib.h>

/* To reproduce the sample output, supply Hello followed by a newline on stdin. */
int main(void)
{
    char line[32];

    if (fgets(line, sizeof line, stdin) == NULL) {
        return ferror(stdin) ? EXIT_FAILURE : EXIT_SUCCESS;
    }
    if (fputs(line, stdout) == EOF || fflush(stdout) == EOF) {
        return EXIT_FAILURE;
    }
    return EXIT_SUCCESS;
}

Rezultat

Hello

Prikazana koda in navedeni rezultat sta bila preverjena v izoliranem okolju z metodo, zapisano v dokazilu o preverjanju te natančne različice.

Viri