izraz ali vrednost HTML: translate
Atribut `translate` določa, ali naj se med lokalizacijo spremenijo besedilo in prevedljive vrednosti atributov elementa; normativni stanji sta `yes` in `no`.
CKTIS / Baza znanja
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
Atribut `translate` določa, ali naj se med lokalizacijo spremenijo besedilo in prevedljive vrednosti atributov elementa; normativni stanji sta `yes` in `no`.
Atribut type ni globalni atribut. Glede na element izbere vrsto kontrolnika, vedenje gumba, oštevilčenje seznama ali način obdelave skripta oziroma opiše vrsto MIME vira. Dovoljene in privzete vrednosti so odvisne od elementa.
Atribut usemap elementa img se sklicuje na slikovni zemljevid na strani odjemalca. Njegovi elementi area določajo, kateri deli slike vodijo do določenih ciljev.
Atribut value ima glede na element različne pomene: določa lahko vrednost kontrolnika, poslane podatke obrazca, meritev, napredek, številko elementa na seznamu ali strojno berljivo predstavitev. Ni globalni atribut.
Atribut width določa širino podprtih elementov HTML. Sprejme nenegativno celo število brez enote. Pri elementu canvas določa širino bitne slike, ne le velikosti prikaza, nastavljene s CSS.
Atribut wrap elementa textarea določa, ali brskalnik vrednosti, poslane z obrazcem, doda prelome vrstic. Razlikuje med vidnim prelomom besedila in dejanskimi znaki za novo vrstico.
Atribut writingsuggestions določa, ali naj brskalnik ponuja predloge pri pisanju. Nastavitev se lahko podeduje; uporabniške nastavitve imajo prednost.
Dostopnost HTML združuje semantiko, ime, stanje in tipkovno upravljanje, da vsebina in kontrolniki delujejo pri različnih načinih zaznavanja in interakcije.
Arhitektura obdelave HTML vodi od bajtov in kodiranja prek razčlenjevalnika in DOM do skriptov, slogov in predstavitve trenutnega dokumenta.
Logični atributi HTML predstavljajo resnično s prisotnostjo in neresnično samo z odsotnostjo; besedilo, podobno logični vrednosti, tega pravila ne spremeni.
Znakovni sklici zapišejo znak z imenom ali kodno točko, rezultat pa je odvisen od skladne skladnje in stanja tokenizatorja HTML.
Vsebinske kategorije razvrščajo elemente HTML, medtem ko vsebinski model starša in omejitve elementa odločajo, ali je določeno gnezdenje skladno.
Deklaracija `<!doctype html>` je zahtevana preambula dokumenta HTML in izbere sodobno izrisovanje; ni element ali številka različice jezika.
Oris dokumenta je urejena struktura naslovov za navigacijo in kazala; ni samodejno ustvarjeno drevo odsekov, izpostavljeno s posebnim API DOM.
Vir HTML je vhodno zaporedje razčlenjevalnika, DOM pa trenutni spremenljivi objektni model; po razčlenjevanju predstavitvi nista nujno enaki.
Obrazci HTML povežejo kontrolnike z lastnikom, preverijo omejitve in zgradijo urejen nabor podatkov za pošiljanje; te tri stopnje imajo ločena pravila.
Razčlenjevalnik HTML spremeni kodiran vhodni tok v dokument DOM s tokenizacijo in stanjsko gradnjo drevesa ter natančno določenim okrevanjem po številnih napakah.
Jezik vsebine in osnovna smer besedila sta ločeni podedovani pomenski lastnosti za izgovorjavo, deljenje, izbiro glifov in dvosmerni algoritem Unicode.
Učinkovitost nalaganja HTML je odvisna od odkritja vira, prioritete, odloga, dekodiranja in rezerviranega prostora; večina nastavitev je namig, ne časovno jamstvo.
Predstavnostni elementi HTML upravljajo izbiro vira, medpomnjenje, časovnico, predvajanje in časovne sledi z asinhronimi stanji.
Metapodatki HTML opisujejo dokument in zagotavljajo vhod za obdelavo: naslov, kodiranje, osnovni URL, pravila, sloge, skripte in odnose do virov.
Navigacija HTML zajema razreševanje URL-ja, aktivacijo povezave, izbiro ciljnega navigable, pravila opener/referrer ter posodobitve dokumenta in zgodovine.
Postopna izboljšava začne z uporabnim HTML in doda funkcije, ne da bi osnovno pot vezala na skript.
Relativni URL opiše cilj glede na osnovo dokumenta; enako besedilo se zato drugje lahko razreši drugače.