std::basic_string::reserve — kapaciteta in velikost
`reserve(n)` pripravi prostor za prihodnje elemente, ne da bi spremenil njihovo število. `resize(n)` spremeni število elementov v nizu in vektorju.
CKTIS / C++
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
`reserve(n)` pripravi prostor za prihodnje elemente, ne da bi spremenil njihovo število. `resize(n)` spremeni število elementov v nizu in vektorju.
`size()` šteje shranjene elemente, ne znakov, kot jih zazna uporabnik. Uporabi ga za omejevanje kopiranja, preverjanje indeksov in krajšanje polj.
Izreži del niza v nov niz, ki ima lastne podatke. Spoznaj, kako se omeji dolžina, kdaj začetni položaj sproži izjemo in kaj v C++23 spremeni preobremenitev za rvalue.
Operator `/` vrne novo pot, ne da bi spremenil operanda. Skladnja desne poti določa, ali se ta doda levi poti ali pa jo delno oziroma v celoti nadomesti.
Zastavico `std::ios::boolalpha` nastavite z `setf`, da tok bere in zapisuje vrednosti `bool` z imeni iz svojih področnih nastavitev namesto s števili.
Spoznaj, kdaj kopiranje bajtov v C++23 ohrani vrednost objekta in zakaj s tem ne moreš nadomestiti kopiranja objektov poljubnih tipov.
Z `std::nullopt` vrni ali izprazni `std::optional`, ne da bi manjkajoči rezultat zamenjal z veljavno vrednostjo, kot je nič.
Ob prevajanju preveri, ali je tip `float` v dani implementaciji skladen z IEEE 754, ločeno od zahtev glede velikosti v pomnilniku in binarnega zapisa.
Z operatorjem `->` dostopaš do člana vrednosti v `std::optional`. V C++23 pred uporabo operatorja preveri, ali je vrednost prisotna.
`*opt` vrne referenco na shranjeno vrednost. Pred dereferenciranjem preveri, ali vrednost obstaja: indeks `0` je veljaven rezultat, ne manjkajoča vrednost.
`if (opt)` preveri, ali `std::optional` vsebuje vrednost, ne pa, ali je ta vrednost resnična. Tako indeks `0` kot logična vrednost `false` štejeta kot prisotni vrednosti.
Izberi pomnilniški vir za vektor PMR in ugotovi, kdaj isti vir dobijo njegovi elementi ter kako se pri tem obnaša običajni vektor.
Preveri, ali je skupno stanje ustavitve prejelo zahtevo, da lahko delo končaš na varnem mestu. Rezultat `true` ne pomeni, da se je nit že končala.
`std::string::empty` preveri, ali ima niz dolžino nič. Pri združevanju argumentov ne pove, ali je bil prvi položaj že obdelan.
Poišči indeks znaka ali podniza in ga primerjaj z `std::string::npos`, preden ga uporabiš kot indeks ali preden besedilo kopiraš oziroma spremeniš.
Rezultat `std::string::find` primerjaj z `std::string::npos`. Kot število znakov pri `substr` ali `erase` ista konstanta pomeni »do konca«, ne pa začetnega položaja.
Z `back()` prebereš ali spremeniš zadnji element nepraznega vektorja. Preveri, kdaj rezultat postane neveljaven in zakaj za odstranitev elementa iz kopice potrebuješ dva koraka.
`begin()` vrne začetni iterator vektorja. Kvalifikator `const` določa preobremenitev, `end()` pa označuje položaj, ki ga ne smemo dereferencirati.
`std::vector::clear` uniči vse elemente in nastavi velikost vektorja na nič, kapaciteto pa ohrani za poznejše vstavljanje.
Pridobi kazalec na elemente vektorja, ga podaj skupaj s številom elementov in prepoznaj, kdaj kazalec ni več veljaven.
Iz podanih argumentov neposredno ustvari en element na koncu vektorja. Spoznajte vrnjeno vrednost in ugotovite, kdaj obstoječe reference postanejo neveljavne.
Z `v.empty()` v konstantnem času preveriš, ali je vektor brez elementov. Rezervirana zmogljivost ne vpliva na rezultat.
`std::vector::end` vrne položaj za zadnjim elementom, ne zadnjega elementa. Ta položaj je izključena meja obsega in omogoča prepoznavanje neuspešnega iskanja.
`front()` omogoča dostop do prvega elementa vektorja v konstantnem času. Če je vektor lahko prazen, najprej preveri `empty()`.