Razdeljeno iskalno območje
`std::lower_bound` ne zahteva povsem urejenega območja: pri danem ključu morajo vsi elementi, ki izpolnijo pogoj, stati pred tistimi, ki ga ne izpolnijo.
CKTIS / C++
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
`std::lower_bound` ne zahteva povsem urejenega območja: pri danem ključu morajo vsi elementi, ki izpolnijo pogoj, stati pred tistimi, ki ga ne izpolnijo.
Ustvari objekt na pripravljenem mestu, upravljaj njegovo življenjsko dobo ločeno od pomnilnika ter lastniku mesta onemogoči kopiranje in premikanje.
Spoznaj, kako `*` v ISO C++23 deklarira kazalec, na kaj se nanaša `const` in kako ločiti kazalec na celotno tabelo od tabele kazalcev.
`&C::m` lahko označi nestatičnega člana, ne da bi izbrali objekt. Dobljeni kazalec lahko uporabimo z objektom ali kot projekcijo v algoritmu za obsege.
Ločite obveznosti klicatelja od pravil o veljavnem stanju objekta. Zunanje vhode preverjajte neodvisno od `assert`, invarianto pa ohranite z javnim vmesnikom tipa.
Od C++17 prvalue istega razrednega tipa zgradi rezultat neposredno, brez kopiranja ali premikanja celotnega objekta. NRVO ni obvezen, pri inicializaciji članov pa se podatki še vedno lahko kopirajo.
Zapis `= 0` deklarira čisto virtualno člansko funkcijo. Z njo opredeliš abstraktni vmesnik, prek katerega lahko kličeš različne implementacije glede na dejanski tip objekta.
Z operatorjem `|` uporabiš zaprtje prilagojevalnika na obsegu ali združiš dve zaprtji v verigo za večkratno uporabo. To ni bitni ALI.
`resize` spremeni število obstoječih elementov, `reserve` pa pripravi prostor za prihodnje elemente, ne da bi spremenil velikost ali vsebino.
Z `auto [it, inserted]` poimenuješ iterator in zastavico, ki ju `std::map::insert` vrne pri vstavljanju ene vrednosti brez namiga o položaju.
Deklarator `&&` tvori tip reference na rvalue. Izbira preobremenitve pa je odvisna od kategorije izraza: ime spremenljivke, deklarirane kot `T&&`, je kot argument lvalue.
Trije vzorci ločijo identiteto in življenjsko dobo objekta, izbiro izvedbe, ki jo ustvarimo, ter dodajanje vedenja ob nespremenjenem vmesniku.
C++23 določa trajanje shrambe in pravila življenjske dobe objektov, ne pa njihove fizične lokacije. Objekt s samodejnim trajanjem shrambe lahko vsebuje `std::string`, ki dinamično dodeli pomnilnik za znake.
Nauči se brati imena, kot sta `std::cout` in `std::chrono::seconds`, omogočiti dostop do deklaracij ter varno krajšati zapis. Primeri iz tečaja ločujejo pravila imenskega prostora od pravil posameznih vmesnikov.
V C++23 ta zastarela preobremenitev atomsko kopira `std::shared_ptr` in omogoča izbiro pomnilniškega vrstnega reda pri branju.
Starejša preobremenitev objavi std::shared_ptr z zapisom release, ki se poveže z branjem acquire. V C++23 še obstaja; za novo kodo raje uporabi std::atomic<std::shared_ptr<T>>.
`setf` spremeni zastavice za oblikovanje toka. Z zastavico `std::ios::boolalpha` se pri klasičnih področnih nastavitvah vrednosti `bool` izpišejo kot `true` in `false`.
Izberi preobremenitev `append` glede na vir: celoten niz, njegov odsek ali medpomnilnik znane dolžine. Ločila dodaj izrecno in ohrani ničelne znake znotraj podatkov.
Izberi preobremenitev glede na vir. Za medpomnilnik znane dolžine podaj kazalec in število elementov, da ohraniš tudi ničelne znake znotraj podatkov.
Ustvarite niz z natanko `count` kopijami znaka `ch`. Okrogli oklepaji izberejo preobremenitev za zapolnjevanje namesto tiste z inicializacijskim seznamom.
Uporabi `data()` skupaj s `size()`, da ohraniš ničle znotraj niza, in pred uporabo kazalca preveri meje in življenjsko dobo niza.
Poišči prvo ujemanje od podanega položaja, preveri `npos` in izrecno podaj dolžino vzorca, če lahko medpomnilnik vsebuje ničelne znake.
Rezultat `find` primerjaj z `npos`, preden ga uporabiš kot indeks. V parametru za število elementov pri `substr` ista konstanta označuje preostanek niza.
Na konec niza dodajte eno kodno enoto neposredno ali prek izhodnega iteratorja in ohranite ničelne znake v podatkih z znano dolžino.