`deque.pop()` — odstranjevanje elementa z desnega konca
`deque.pop()` odstrani in vrne skrajni desni element dvostranske vrste. Uporabna je za odstranjevanje dominiranih kandidatov pri iskanju maksimuma v drsečem oknu.
CKTIS / Python
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
`deque.pop()` odstrani in vrne skrajni desni element dvostranske vrste. Uporabna je za odstranjevanje dominiranih kandidatov pri iskanju maksimuma v drsečem oknu.
`popleft()` odstrani in vrne prvi element dvostranske vrste. Pri drsečem oknu z njo odstranimo indekse, ki ležijo pred levim robom okna.
Preberi datum iz besedila s `strptime()`, izloči koledarski datum z `.date()` in ga združi z ločeno podanim časom z `datetime.combine()`.
Med izvajanjem registrirajte upravljalnike konteksta in pokličite `stack.close()`, da se njihovi viri sprostijo v obratnem vrstnem redu registracije še pred koncem bloka `with`.
Z `ExitStack.enter_context()` med izvajanjem izberete kontekste, v katere želite vstopiti, dobite vrednosti ob vstopu in izvedete čiščenje v obratnem vrstnem redu.
Pokliči `disable()` na istem primerku `cProfile.Profile`, da pred analizo ustaviš zbiranje podatkov, ne da bi izgubil že zbrane statistične podatke.
Začni zbirati podatke tik pred klicem `run_profiled()`, zbiranje ustavi v bloku `finally` in šele nato preglej rezultate. Priprava in analiza tako ne bosta del profila.
V Pythonu 3.12 `strptime()` vrne `datetime`, `.date()` iz njega izloči koledarski datum, `combine()` pa ga združi z izbranim časom.
Datumu in času pripiši znan nespremenljiv odmik od UTC, ne da bi spremenil datum ali čas na uri, nato pa rezultat zapiši v lastni obliki ali v obliki ISO 8601.
`strptime()` prebere besedilo v podani obliki in vrne `datetime`. Metoda `.date()` izloči koledarski datum, `combine()` pa ga združi z ločeno podanim časom.
Združi privzete nastavitve in njihove preglasitve v nov slovar. Če je ključ v obeh virih, prevlada vrednost z desne.
`tuple[T, ...]` opisuje n-terico poljubne dolžine, tudi prazno, v kateri mora biti vsak element tipsko združljiv s `T`.
V Pythonu 3.12 je `...` literal za objekt `Ellipsis`. V telesu metode protokola označuje, da metoda nima podane implementacije, vendar tega objekta ne vrne.
V Pythonu 3.12 `...` označuje objekt `Ellipsis`. Samostojno lahko nakazuje manjkajočo implementacijo, vendar metodo kot abstraktno označi `@abstractmethod`, ne `...`.
V Pythonu 3.12 uporabi `LoggerAdapter.error()` za beleženje na ravni `ERROR` s poljem `team`, ne da bi to polje podajal ob vsakem klicu.
Zaženi zbirko testov in iz vrnjenega rezultata ločeno preštej začete testne primere, neuspešna preverjanja in nepričakovane izjeme.
Zaženi zbirko testov in z atributi `testsRun`, `failures` in `errors` sestavi determinističen povzetek brez razčlenjevanja besedilnega poročila.
V Pythonu 3.12 se lahko tipska anotacija v narekovajih sklicuje na ime, ki je na voljo šele po definiciji funkcije.
V Pythonu 3.12 zapiši ime tipa v narekovajih, če ob definiciji metode še ni na voljo. Sklic razreši pozneje, če potrebuješ objekt razreda.
Preberi dokumentacijo funkcije brez klica ter pri dekoriranju ohrani njeno ime in dokumentacijski niz, da bodo revizijski zapisi in poročila opisovali pravo funkcijo.
Pokliči `cache_info()` na okrašeni funkciji, da izveš skupno število zadetkov in zgrešitev, nastavljeno omejitev ter trenutno število vnosov v predpomnilniku.
`get_name()` vrne trenutno ime opravila asyncio kot niz. V poročilu ga uporabi kot oznako, s `cancelled()` pa ločeno preveri, ali je bilo opravilo res preklicano.
Z `read()` berete od trenutnega položaja, z `write()` sestavljate izhod po delih, z `getvalue()` pa pridobite celotno besedilo, ne da bi premaknili položaj.
Beri od trenutnega položaja v besedilnem toku `StringIO` in loči to branje od pridobivanja celotne vsebine medpomnilnika z `getvalue()`.