fma — matematična funkcija C23
`fma(x, y, z)` iz `<math.h>` izračuna `x*y + z`, kot da imata produkt in vsota neomejeno natančnost, nato le enkrat zaokroži v `double`. `fmaf` in `fmal` ponujata isto za druga plavajoča tipa.
CKTIS / C
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
`fma(x, y, z)` iz `<math.h>` izračuna `x*y + z`, kot da imata produkt in vsota neomejeno natančnost, nato le enkrat zaokroži v `double`. `fmaf` in `fmal` ponujata isto za druga plavajoča tipa.
`fmax(x, y)` iz `<math.h>` vrne večjo številsko vrednost dveh `double`; `fmaxf` in `fmaxl` sta za druga tipa. Če je natanko en argument NaN, se vrne druga številska vrednost.
`fmin(x, y)` iz `<math.h>` vrne manjšo številsko vrednost dveh `double`; `fminf` in `fminl` sta za druga tipa. Če je natanko en argument NaN, se vrne številska vrednost.
`fmod(x, y)` iz `<math.h>` vrne `x - n*y`, kjer je `n` količnik `x/y`, odrezan proti nič; velikost je manjša od `|y|`, predznak pa sledi `x`.
`fopen(filename, mode)` iz `<stdio.h>` odpre datoteko, jo poveže z novim tokom `FILE` in vrne kazalec ali null. `r`, `w`, `a`, izbirna `+` in `b` ter `x` le v naštetih načinih na osnovi `w` določajo dostop, ustvarjanje, krajšanje, dodajanje in izključnost.
`fprintf(stream, format, ...)` zapiše oblikovane podatke v tok in vrne število znakov ali negativno vrednost ob napaki kodiranja/izhoda. Vsaka pretvorba v `format` se mora ujemati z dejanskim tipom.
`fputc(c, stream)` iz `<stdio.h>` zapiše znak, dobljen s pretvorbo `c` v `unsigned char`. Ob uspehu vrne to vrednost, pretvorjeno v `int`; ob napaki vrne `EOF` in nastavi kazalnik.
`fputs(s, stream)` iz `<stdio.h>` zapiše vse znake `s` pred končnim ničelnim bajtom; ne zapiše terminatorja niti samodejne nove vrstice. Vrne nenegativno vrednost ob uspehu ali `EOF` ob napaki.
`fread(ptr, size, nmemb, stream)` iz `<stdio.h>` poskusi prebrati `nmemb` elementov po `size` bajtov v `ptr` in vrne število popolnih elementov. Podatki so zaporedje `unsigned char`; kratek rezultat pomeni konec ali napako.
`free(ptr)` iz `<stdlib.h>` sprosti shrambo, ki jo označuje `ptr`, za nove dodelitve; null ne povzroči dejanja in funkcija ničesar ne vrne. Neničelni kazalec mora izvirati iz združljive pomnilniške funkcije in še označevati živo dodelitev.
`freopen(filename, mode, stream)` iz `<stdio.h>` zapre povezano datoteko in isti objekt `FILE` znova poveže s podano datoteko ter načinom. Vrne `stream` ob uspehu ali null ob napaki.
`frexp(value, exp)` iz `<math.h>` razstavi končno vrednost tako, da `value == fraction * 2^*exp`; pri neničelni je velikost ulomka v `[0.5, 1)`. Vrne ulomek in eksponent shrani prek veljavnega kazalca.
`fscanf(stream, format, ...)` iz `<stdio.h>` bere znake iz toka po formatnih navodilih in pretvorbe shrani prek zaporednih kazalčnih argumentov. Vrne število opravljenih priredb ali `EOF`, če vhod odpove pred prvo pretvorbo.
`fseek(stream, offset, whence)` iz `<stdio.h>` nastavi položaj datoteke glede na `SEEK_SET`, `SEEK_CUR` ali `SEEK_END`. Ob uspehu vrne `0`, ob napaki neničelno vrednost; uspeh počisti kazalnik konca in razveljavi učinke `ungetc`.
`fsetpos(stream, pos)` iz `<stdio.h>` obnovi kazalnik položaja in morebitni objekt `mbstate_t` iz vrednosti, ki jo je shranil uspešen `fgetpos` na toku, povezanem z isto datoteko. Ob uspehu vrne `0`, ob napaki neničelno vrednost.
`ftell(stream)` iz `<stdio.h>` pridobi trenutni kazalnik položaja. Pri binarnem toku rezultat šteje znake od začetka datoteke; pri besedilnem toku je to nepregledna informacija, ki jo z `SEEK_SET` podate `fseek` za vrnitev na isti položaj.
`fwrite(ptr, size, nmemb, stream)` iz `<stdio.h>` v tok zapiše do `nmemb` objektov po `size` bajtov iz polja, ki ga označuje `ptr`. Vsak objekt obdela kot zaporedne klice `fputc` nad njegovo predstavitvijo `unsigned char`; vrnjena vrednost šteje v celoti zapisane objekte.
`getchar()` iz `<stdio.h>` pridobi naslednji znak s standardnega vhoda in je enakovreden `getc(stdin)`. Vrne znak, prebran kot `unsigned char` in pretvorjen v `int`, ali vrednost makra `EOF` ob koncu podatkov oziroma napaki branja.
`getenv(name)` iz `<stdlib.h>` v seznamu okolja gostitelja poišče vnos, ki se ujema z ničelno zaključenim nizom `name`. Če vnos obstaja, vrne kazalec na niz vrednosti, sicer ničelni kazalec.
`gmtime(timer)` iz `<time.h>` pretvori označeno koledarsko vrednost `time_t` v razčlenjeni UTC v objektu `struct tm`. Vrne kazalec na rezultat ali null, če UTC ni na voljo oziroma vrednosti ni mogoče predstaviti.
`hypot(x, y)` iz `<math.h>` vrne nenegativni `sqrt(x*x + y*y)`, vendar ga izračuna brez nepotrebne vmesne prekoračitve ali podteka. `hypotf` in `hypotl` sta za `float` oziroma `long double`.
`isalnum(c)` iz `<ctype.h>` vrne neničelno vrednost, če je `c` v trenutni območni nastavitvi črka ali desetiška števka, torej če bi bil `isalpha(c) || isdigit(c)` resničen. Sicer vrne nič; konkretna resnična vrednost ni nujno 1.
`isalpha(c)` iz `<ctype.h>` vrne neničelno vrednost za abecedni znak v trenutni območni nastavitvi. V nastavitvi `C` so to znaki, ki jih sprejme `isupper` ali `islower`; druga nastavitev lahko doda črke, ki niso kontrolni znaki, števke, ločila ali prazni znaki.
`isblank(c)` iz `<ctype.h>` vrne neničelno vrednost za standardni vodoravni presledek ali dodatni blank znak trenutne območne nastavitve. V nastavitvi `C` sta resnična presledek in vodoravni tabulator; nova vrstica je prazni znak, ne pa blank.