numeric types — pojem C23
Številski tipi imajo od izvedbe odvisne obsege in predstavitve; uporabi `limits.h`, `float.h` ali `stdint.h` ter preveri prekoračitev pred pretvorbo in računom.
CKTIS / C
Sintaksa, operatorji in programski pojmi. Poišči razlago, oglej si primer in nadaljuj učenje.
Številski tipi imajo od izvedbe odvisne obsege in predstavitve; uporabi `limits.h`, `float.h` ali `stdint.h` ter preveri prekoračitev pred pretvorbo in računom.
Objekt C je pomnilnik s tipom, življenjsko dobo in predstavitvijo; branje zahteva živ objekt in dovoljen tip dostopa. Prireditev strukture kopira polja, kazalci pa ostanejo plitvi sklici.
Zmogljivost je odvisna od zahtevnosti, lokalnosti, dodelitev in cilja; najprej ohrani pravilnost, nato meri predstavniško obremenitev. Mikrooptimizacija na nedoločenem vedenju je napaka.
Predprocesor obravnava vključevanje, makre in pogojno prevajanje pred analizo C; argument makra se lahko razširi večkrat. Funkcijski makri zahtevajo oklepaje, enolična notranja imena in argumente brez stranskih učinkov.
Preveri, ali je celo število praštevilo, tako da preizkusiš možne delitelje le do njegovega kvadratnega korena. V C pogoj `d <= n / d` preveri to mejo brez nevarnosti prekoračitve obsega pri množenju.
V gostovanem okolju se izvajanje začne v `int main(void)` ali obliki `argc`/`argv`; `argc` ni negativen in `argv[argc]` je ničelni kazalec. Vrnitev iz začetnega `main` je enaka `exit` in preda stanje okolju.
`struct` združi člane, `union` deli pomnilnik, tabela pa hrani en tip; določeni inicializatorji zmanjšajo odvisnost od vrstnega reda, vendar poravnava in razporeditev zahtevata ABI.
Rekurzija kliče funkcijo z manjšim problemom do osnovnega primera; brez napredka nastanejo neskončni klici, C pa ne zagotavlja odstranitve repnega klica ali zaznave izčrpanja sklada.
Redukcija zloži zaporedje v eno vrednost; vsote in statistika morajo obravnavati prazen vhod, akumulator brez prekoračitve in plavajočo zaokrožitveno napako.
Razvrščanje round-robin pripravljenim opravilom po vrsti dodeljuje procesorski čas, vsakemu največ en časovni kvant. Primer v C simulira to politiko ter izračuna čas čakanja in čas obrata ob izrecno določenem vrstnem redu prihodov.
Doseg določa vidnost imena, življenjska doba pa obstoj objekta; kazalec lahko ostane viden po koncu objekta, vendar je dereferenciranje nedoločeno.
Varnostna meja preveri dolžine, obsege, kodiranje in dovoljenja pred zunanjimi podatki; stalni formati, preverjeni izračuni velikosti in urejeno čiščenje zmanjšajo prekoračitve in pomnilniške napake.
Drseče okno ohranja strnjen odsek tabele in premika njegovi meji, ne da bi vsakič znova seštelo vse elemente. Različica, ki okno oži, zahteva nenegativne vhodne vrednosti.
Razvrščanje zahteva dosleden vrstni red; primerjalnik `qsort` vrne negativno, nič ali pozitivno in ne sme odštevati celih števil ob možnosti prekoračitve. `qsort` ne zagotavlja stabilnosti.
Niz C je tabela `char` do prvega `\0`; dolžina končnika ne šteje, medpomnilnik pa potrebuje prostor zanj. Funkcije ne poznajo kapacitete, zato manjkajoči končnik ali premajhen cilj povzročita dostop zunaj objekta.
`assert` preveri invariant v razhroščevanju, vendar ga `NDEBUG` lahko odstrani; testi morajo posebej pokriti meje, napake in vire.
C loči koledarski `time_t`, procesorski `clock_t` in `timespec`; pretvorbe lahko odpovejo, pas, poletni čas in ločljivost pa so odvisni od okolja.
Pretvorbe izvajajo promocije in spremembe tipa; zožitev lahko izgubi vrednost, predznačena pretvorba zunaj obsega je odvisna od izvedbe, pretvorba kazalca pa ne popravi poravnave ali veljavnosti.
Tipovni sistem C loči združljive tipe, kvalifikatorje in efektivni tip; nezdružljiv dostop s kazalcem lahko krši aliasing, `const` pa omejuje spremembo prek tega lvalue, ne vedno samega pomnilnika.
Za nedoločeno vedenje standard nima zahtev; neopredeljeno izbere dovoljeno možnost, izvedbeno določeno pa mora biti dokumentirano. Test ne sme biti odvisen od opaženega rezultata UB.
Spremenljivka je deklariran objekt s tipom, dosegom in trajanjem; neinicializirana samodejna spremenljivka ima lahko nedoločeno vrednost, katere branje je nedoločeno. Inicializiraj pred branjem in omeji doseg.
EOF je makro iz <stdio.h>, ki ga funkcije, kot je fgetc, uporabljajo za oznako konca datoteke ali napake pri branju.
Makra EXIT_SUCCESS in EXIT_FAILURE iz <stdlib.h> prenosljivo označujeta uspeh ali neuspeh programa.
Makri iz <limits.h> opisujejo obsege in širine celoštevilskih tipov določene implementacije. Uporabite jih namesto predpostavke, da ima bajt 8 bitov ali int 32 bitov.